
Bevog je že trinajst let ena tistih pivovarn, ki ne igra po pravilih, ampak si jih raje izmisli na novo. Za njim stoji Vasja Golar – radovednež, inovator in nekdo, ki verjame, da mora vsako pivo imeti svojo zgodbo. Njegova se je začela v garaži, z nekaj eksperimentiranja in veliko strasti, danes pa Bevog poznajo daleč onkraj meja.
Ena bolj nenavadnih potez? Da pivovarne zaradi birokratskih ovir ni postavil v Sloveniji, ampak čez mejo v Avstriji, kjer je vse šlo nekoliko hitreje. A čeprav pivovarna Bevog fizično stoji čez mejo, srce ekipe vedno močno bije za Slovenijo. Z Vasjo Golarjem smo sedli na pogovor o prvih pivih, preskokih in vsem, kar se je na tej poti zgodilo; ker se je zgodilo marsikaj.
Q: V Sloveniji si se boril z birokratskimi mlini na veter, nato si v bitki s časom celotno pivovarno premaknil v Avstrijo. Če bi lahko danes začel znova, bi naredil kaj drugače?
A: Začeli smo v nekih drugih časih, ko je bilo možno stvari predvidevati vnaprej, lahko si si pripravil načrt in se ga držal ter presegal, zdaj pa je kar malo divji zahod. Če tako pomislim, bi kaj zagotovo naredil drugače. Po drugi strani pa ne moreš vedeti, kaj bi bilo v nekem trenutku boljše in kaj slabše, sploh pa, kdo bi predvidel, kaj se bo dogajalo od leta 2020 naprej.
V vseh teh letih se je veliko spremenilo, še posebej od epidemije naprej. Včasih me preveva občutek, kot da bi želel leteti, pa ne moreš, ker ti je nekdo zvezal krila. Omejitve so bile številne, svet se je spremenil, navade ljudi so drugačne, kupna moč je nižja, tudi manj alkohola se spije, tudi pivovarn je vse več … Vse to se na koncu sešteva.


Q: Kraft scena je v zadnjem času konkretno eksplodirala. Naenkrat vsi varijo pivo. Je Bevog krivec za ta razmah?
A: Mislim, da lahko brez skromnosti povem, da smo gotovo imeli in imamo velik vpliv na razmah kraft pivovarn na območju Slovenije in Avstrije.
Ves čas smo in še vedno stremimo k najvišji možni kakovosti, pilimo procese in spoznavamo številne stvari. To je draga šola, ampak izjemno pomembna za to, kaj smo sedaj. Uporabljamo samo kakovostne sestavine, ki so tudi dražje, in zato na tem področju ves čas postavljamo nove standarde in prav s to kakovostjo ljudem pokažemo, kako dobro je lahko kraft pivo. Imamo svoj slog izražanja, naše oblikovanje pa je zelo samosvoje. To je seveda bilo všeč ne samo pivcem piva in našim novim fanom, pač pa tudi ljudem, ki so se tudi sami začeli ukvarjati s pivovarstvom in celo ustanovili svoje pivovarne. Kmalu je nastalo kar nekaj novih pivovarjev in trg je po mojem mnenju kar nasičen.
Konkurenca je lahko tudi dobra, saj te poleg lastne zvedavosti in stremenja k popolnosti, prisili, da ves čas migaš in razvijaš nove stvari. Me pa moti nelojalna konkurenca, ki s svojimi nerealnimi cenami in nemalokrat vprašljivo kakovostjo povzroča zmedo na trgu. To do neke mere razvrednoti delo vseh nas, ki delamo dobro, kakovostno, brezkompromisno in se označujemo z izrazom kraft pivovarna.
Q: Se vam zdi, da imajo manjše pivovarne priložnost spremeniti pivske navade širšega kroga ljudi ali ostajajo vedno v niši entuziastov?
A: Mi imamo v pivovarni že od vsega začetka tudi prostor za pokušino, ker sem prepričan, da je izobraževalni del zelo pomemben, če hočemo krog ljubiteljev kraft piv razširiti. Imamo vedno več obiskovalcev in fanov, ki so pripravljeni priti do nas tudi od daleč. Čeprav se nahajamo sredi njiv in vinogradov, nam je uspelo zgraditi bazo ljubiteljev piva tudi v okolici, ki sledijo vsemu, kar varimo in počnemo. Nasploh pa ja, mislim, da imamo veliko vlogo pri gradnji mnogo raznovrstnejše pivske ponudbe, predvsem v Sloveniji in Avstriji.

Q: Uporabljate večinoma pločevinke, kajne, ne steklo? Je to tisti zeleni aspekt vizije podjetja?
A: V podjetju se trudimo razmišljati in predvsem delovati zeleno. To je le en kos v celotnem zelenem mozaiku, s katerim smo že ali še bomo ustvarili prijaznejšo proizvodnjo za naravo in ljudi. Večinoma uporabljamo pločevinke. Če pločevinko primerjamo s steklenico, je neprimerno lažja, volumenski izkoristek je večji, aluminij se skoraj stoodstotno reciklira.
Volumensko lahko na enem tovornjaku prazne embalaže peljemo skoraj tri krat več pločevink kot steklenic, obenem pa je ta tovornjak precej lažji, kot če bi prevažali prazne steklenice. Hkrati pa pločevinka nudi popolno zaščito pred svetlobo, ki pivu močno škodi. Pa še frajerske so, hitreje ohlajene, zelo mobilne, v hladilniku jih lahko nalagamo kar eno na drugo. Kul so.
Q: In kako gre Bevog naprej?
A: Imam veliko idej in dokaj dodelanih načrtov, kaj vse lahko počnemo in kaj bomo delali v prihodnosti. Ena od večjih želja je naše pivo še bolj približati ljudem in pa proizvodnjo popolnoma »pozeleniti«. Nekaj zelenih korakov smo že naredili.
“Kot prvi v tem delu Evrope smo začeli zbirati in shranjevati CO2, ki nastane s fermentacijo. Tega s pomočjo posebne naprave utekočinimo, shranimo v cisterni in ga potem porabimo za razne procese v pivovarni. Kisik je namreč za pivo zelo škodljiv, zato ga izpodrivamo s CO2. Do sedaj smo CO2 kupovali, kar pomeni tudi prevoze s tovornjaki na dva do tri tedne, sedaj pa teh prevozov več ne potrebujemo.”
Ves čas se skušamo prilagajati novi realnosti, a obenem ostajamo neomajno zvesti svojim osnovnim vrednotam. Trenutno kaže na izboljšanje, stvari se postavljajo na svoje mesto, je pa prihodnost težko predvideti. Zgodilo se je toliko stvari, od epidemije do vojne v Ukrajini, od pomanjkanja surovin do močne inflacije, pa si včasih misliš, saj ne more biti slabše. »Edino če nej,« bi rekel Leopold I.
Fotografija: Arhiv Bevog
*Celotni intervju z Vasjo Golarjem lahko preberete v tiskani reviji Offline (2025, številka 1).








