No products in the cart.
Na voljo so razvojne spodbude za leto 2026!
Pregled sredstev za socialno podjetništvo in zadružništvo Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) je objavilo Načrt razvojnih spodbud za leto 2026. Dokument predvideva
Slovenija je po številu socialnih podjetij v koraku z drugimi evropskimi državami, ne pa tudi po številu zaposlenih. V letu 2026 so načrtovani številni konkretni ukrepi, s katerimi se spodbuja delovanje socialnih podjetij. Načrt razvojnih spodbud >>
SOCIALNA EKONOMIJA
Q: Socialna ekonomija je pojem, ki ga pogosto slišimo, vendar še vedno ne poznamo najbolje. Kako bi jo razložili nekomu, ki se s tem pojmom sreča prvič?
A: Socialna ekonomija je način delovanja različnih organizacij (tj. socialnih podjetij, zadrug, invalidskih podjetij, zaposlitvenih centrov, društev, zavodov in ustanov), ki delujejo v skladu z načeli socialne ekonomije. To pomeni, da demokratično, avtonomno in participativno odločajo o svojem delovanju po načelu »en človek, en glas«, ustvarjajo storitve in blago, s katerimi rešujejo družbene težave ter potrebe, tudi z uvajanjem družbenih inovacij. Učinek njihovega delovanja pa je zadovoljevanje splošnega družbenega interesa in presega posamične interese njihovih članov, zaposlenih ali uporabnikov. Organizacije socialne ekonomije presežek prihodkov nad odhodki vlagajo v delovanje in razvoj lastne dejavnosti. Če poenostavimo, socialna ekonomija je način delovanja organizacij, ki na prvo mesto postavljajo družbeno odgovorno poslovanje in pri tem ustvarjajo družbene učinke.
Q: Socialna ekonomija torej ni enako kot socialno podjetje?
A: Socialna podjetja so del socialne ekonomije. Lahko rečemo, da je socialna ekonomija nadpomenka, ki se je v evropskem prostoru uveljavila za označevanje različnih tipov organizacij, ki poslujejo družbeno odgovorno ter neposredno ali posredno rešujejo družbene in okoljske izzive sodobnega sveta.
Q: Kaj je tisto, kar socialna podjetja loči od klasičnega podjetništva?
A: Socialna podjetja, tako kot vsa ostala podjetja, delujejo na trgu. Ključna razlika med njimi je deljenje dobička, in sicer socialna podjetja dobiček oziroma presežek dohodkov nad odhodki v celoti namenjajo svojemu delovanju ter pri tem, kot omenjeno, rešujejo družbene in okoljske probleme. Običajno so izrazito povezana tudi z lokalnim okoljem oziroma skupnostjo, v kateri delujejo, saj neposredno odgovarjajo na potrebe te skupnosti.
Q: Ali v primerjavi z drugimi evropskimi državami v Sloveniji obstajajo kakšne posebnosti na področju socialnega podjetništva?
A: V Sloveniji lahko podjetja, ki poslujejo skladno z načeli socialnega podjetništva, pridobijo formalni status, medtem ko v vseh državah članicah EU to ni mogoče, saj nimajo vse urejene zakonskega statusa tovrstnih podjetji. To seveda ne pomeni, da v takih državah članicah socialna podjetja ne obstajajo, ampak zgolj to, da nimajo formaliziranega statusa. Sicer se razvitost podjetji zelo razlikuje tudi glede na samo področje delovanja socialnih podjetji. V nekaterih državah so ta izrazito kmetijsko naravna ali pa izvajajo večino socialno-varstvenih storitev. Izrazitih posebnosti glede socialnega podjetništva v Sloveniji pa ne beležimo.
DELOVANJE SOCIALNIH PODJETIJ
Q: V Sloveniji se pri številu socialnih podjetij približujemo številki 300. Kaj to pove o stanju socialne ekonomije pri nas?
A: Kot že omenjeno, so socialna podjetja ena od oblik organizacij socialne ekonomije. Obseg števila vseh vrst organizacij socialne ekonomije v Sloveniji je primerljiv s povprečjem v državah članicah EU, prav tako je njihovo število primerljivo tudi z bistveno večjimi državami članicami EU. V Sloveniji sicer za evropskim povprečjem zaostajamo predvsem po številu zaposlenih tako v organizacijah socialne ekonomije kot tudi v socialnih podjetjih.
Povprečje v EU namreč znaša 6 % vsega delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko je ta vrednost v Sloveniji 3 %. Večje razlike med državami članicami EU pa so tudi pri prispevku organizacij socialne ekonomije k nacionalnemu BDP-ju. Na tem področju so najuspešnejše Francija, Španija in Portugalska, medtem ko se Slovenija uvršča nekje v povprečje vseh držav članic EU.
Q: Na katerih področjih so socialna podjetja najbolj aktivna?
A: Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport vodi evidenco socialnih podjetji, in sicer po glavnih dejavnostih. Največ je takih, ki imajo kot glavno dejavnost opredeljene druge dejavnosti, sledijo izobraževanje, strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti, zdravstvo in socialna varnost, trgovina, kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti; ostale dejavnosti dosegajo število, nižje od 10. Pri tem je potrebno pojasniti, da lahko vsako socialno podjetje poleg glavne dejavnosti opravlja tudi druge registrirane dejavnosti. Na podlagi podatkov, ki jih zberemo v neposrednih stikih s socialnimi podjetji, ocenjujem, da so izredno aktivna na področjih okoljske problematike, predvsem ponovne uporabe in recikliranja, storitev za ranljive ciljne skupine, kot sta oskrba na domu in socialno vključevanje ranljivih ciljnih skupin, turizma, pridelave in predelave živil oziroma povezovanja malih kmetij ter promocije in prodaje njihovih proizvodov.
DRŽAVNE VZPODBUDE ZA SOCIALNA PODJETJA
Q: Socialna podjetja delujejo na specifičen način, kar pogosto pomeni, da potrebujejo začetna zagonska sredstva ali dodatno podporo. Na kakšne konkretne finančne državne spodbude se lahko podjetniki trenutno naslonijo?
A: Vsa podjetja v zagonski fazi so podvržena številnim tveganjem in izzivom, zato so vsem na voljo posojila in (mikro)krediti, ki jih podeljujeta predvsem Slovenski podjetniški sklad in Slovenski regionalni razvojni sklad. Prav tako pa so socialnim podjetjem na voljo številni ukrepi različnih ministrstev, javnih zavodov in agencij ter občin. Prijavijo se lahko na vse javne razpise ali povabila, katerih pogoje izpolnjujejo. Tako Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z Učnimi delavnicami, ki jih izvaja Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, intenzivno podpira socialno aktivacijo ter zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin. Veliko projektov socialnih podjetji s podporo svojih izvajalskih organizacij financira tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Vsi našteti ukrepi so usmerjeni v spodbujanje projektov na konkretnih področjih v pristojnosti resorja. Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport pa ukrepe pripravlja na horizontalni ravni, torej za vsa socialna podjetja, ki opravljajo gospodarske dejavnosti. Več o ukrepih v tem letu je na voljo v načrtu razvojnih spodbud.
Q: Kaj je na voljo še poleg finančnih vzpodbud?
A: Poleg finančnih spodbud lahko socialna podjetja kandidirajo za brezplačen najem prostorov v lasti države oziroma občin. Prav tako lahko sodelujejo v sklopu pridržanih javnih naročil, ki naročniku omogočajo, da pripravi javno naročilo na način, ki predvidi izbor zgolj tistih ponudnikov, ki so registrirani kot invalidska podjetja, zaposlitveni centri ali socialna podjetja. Prav tako pristojno ministrstvo z organizacijo dogodkov in informativnih akcij spodbuja osveščanje javnosti ter potrošnikov in povečuje prepoznavnost socialne ekonomije. Vsem socialnim podjetjem so na voljo tudi svetovalne in mentorske storitve, namenjene izboljšanju poslovnih načrtov oziroma poslovanja v sklopu aktivnosti svetovanja SPOT.
VIZIJA SOCIALNE EKONOMIJE
Q: Nedavno je bila sprejeta tudi Strategija razvoja socialne ekonomije do leta 2035. Kako je s tem tlakovana pot za prihodnost socialnih podjetij?
A: Sprejetje strategije je pomembno predvsem zaradi oblikovanja ustreznega ekosistema, promocije in celovitega ter ciljno usmerjenega načina oblikovanja ukrepov. Strategija je namreč sprejeta za obdobje desetih let in opredeljuje prednostna področja delovanja organizacij socialne ekonomije. Poleg tega opredeljuje štiri strateške cilje, ki bodo ključno prispevali k razvoju socialne ekonomije v Sloveniji, in sicer:
Z zasledovanjem zastavljenih ciljev strategije bomo okrepili promocijo dejavnosti organizacij socialne ekonomije ter zavest o njihovih družbenih učinkih, razvijali bomo pogoje za stalno in redno oblikovanje spodbud za njihovo delovanje na podlagi analitičnih podatkov ter razširili možnosti za vključevanje organizacij socialne ekonomije v oblikovanje politik. Strategija je usmerjena tudi v povečanje profesionalizacije socialne ekonomije, tako na nivoju spodbujanja podpornega okolja za razvoj poslovnih modelov socialne ekonomije kot tudi spodbujanja zaposlitev v teh organizacijah.
Strategija tako opredeljuje konkretne ukrepe, ki jih bodo izvajala posamezna ministrstva in ki sledijo skupnemu cilju povečanja števila zaposlenih v organizacijah socialne ekonomije. Da bi strategija dejansko prispevala k temu skupnemu cilju, so v njej opredeljeni tudi načini za spremljanje načrtovanih ukrepov.
Q: Katere mite bomo morali še razbiti na poti do tja?
A: Najpogostejši miti, na katere naletimo pri svojem delu, izhajajo iz prepričanja, da socialna podjetja ne smejo ustvarjati dobička, morajo zaposlovati osebe iz najranljivejših skupin na trgu dela, lahko opravljajo le dejavnosti, ki so vsebinsko vezane na socialne storitve, in da morajo biti njihove storitve ter izdelki cenejši od storitev in izdelkov, ki jih ponujajo »klasična« podjetja.
Nobeden od teh mitov ne drži, saj socialna podjetja ne samo, da lahko ustvarjajo dobiček, ampak ga morajo, če želijo delovati na trgu in zagotoviti sredstva za svoje delovanje. Edina omejitev pri ustvarjanju dobička je, da morajo tega namenjati za opravljanje svoje dejavnosti. Socialna podjetja lahko, tako kot vsi drugi poslovni subjekti, zaposlujejo osebe iz ranljivih skupin, vendar to konkretno za socialna podjetja ni zakonsko obvezno.
Pri svojem delovanju lahko opravljajo katero koli gospodarsko ali negospodarsko dejavnost, pri čemer sama oblikujejo ceno storitve ali blaga. Glede na zahtevnost vključenih deležnikov in dejanske stroške – socialna podjetja namreč večinoma delujejo po principih ekološkega kmetovanja, krožnega gospodarstva, v svoje dejavnosti vključujejo ranljive ciljne skupine ter na trgu ponujajo proizvode, oblikovane z veliko mero družbene odgovornosti – je povsem nerealno pričakovati, da bo njihova ponudba cenejša od podjetji, ki ne delujejo na tak način.
I’m sharing exactly what’s going on with the basement design project
right now and what’s happening next.
