No products in the cart.
Q: Kaj bi svet brez smeha?
A: Najbrž bi bil to svet brez človeka, hijen in ostalih živali, ki se rade smejijo.
Q: Si vedno vedel, da boš umetnik?
A: Kot otrok sem pogosto listal po knjigi, ki je imela naslov Kaj bom, ko bom velik … tam sem vedno izbral poklic vrtnarja. Kasneje v srednji šoli sem se med vožnjo v šolo večkrat skozi okno avtobusa ozrl na poštarje na kolesih in sanjal o tem poklicu.
Q: Si človek širokega umetniškega izraza. Imaš medij, ki ga preferiraš?
A: Rad ustvarjam na različnih področjih, a dan najpogosteje začnem z risbo. To je moj temelj.
Q: Tudi v keramiki slikaš, imaš prav posebno tehniko. Nam jo opišeš?
A: Moja najnovejša obsesija je slikanje-modeliranje s tekočim obarvanim porcelanom, drugače pa slikam oz. rišem na keramiko z različnimi tehnikami. Najraje si delam svoje mešanice glin in pigmentov.
Q: Kako začneš z novim delom?
Različno, odvisno s čim se ukvarjam. Če gre za jutranje Čečkanje, ko še napol spim, tam nastajajo stvari včasih kar same od sebe. Pri ustvarjanju s porcelanom pa je potreben drug pristop, popolna koncentracija, priprava mase, čiščenje orodja, delovne površine, itd.
Q: Veliko je hudomušnosti v tvojih delih. Kako to?
A: Ne vem, pogosto, ko se s kolesom vozim do delovnega mesta, mi nasproti prihaja vse sorte ljudi in drugih prizorov, včasih je dovolj pogled skozi okno. Potem se usedem in samo pretopim svoje vtise v porcelan, sliko ali risbo.
Q: Kje najraje ustvarjaš?
A.: Kuhinja, Juha, atelje.
Q: Sam ali v družbi?
A: Prej sem bil praktično dvanajst let sam po cele dneve zaprt v svojem podstrešnem slikarskem ateljeju in mi je bilo v redu. Zdaj, ko sem v Juhi, se je razvila čisto druga dinamika dela. Delam v kolektivu, uletavajo mi prijatelji, stranke, ljudje, ki so se izgubili ali pa iščejo kako trgovino, ki je že dve leti ni.
Foto: Suzan Gabrijan / off-menu studio
